Omemba: Bratko Kreft

»vsakič znova se je treba / sestaviti, se podati / po razsušenih poteh, / razbirajoč strune v jazih, / se zaviti v zrak, dihati, / nerazvozljive ure / ali čakati na poševen dež.«

»Literarni večer, v katerem je Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.«

»Káj Petrarkov, káj nam Tasov / treba pevcov je prijetnih? / slišim od butic neukretnih …«

»Bil o j e k o t molit ev , k o t ro t i te v, k o t zaklin j anje. Bil a je p esem.«

»nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta.«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu.«

»Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec.«

»Kmečke puntarje upodobil kot preudarne ljudi z vsemi človeškimi tegobami in stranpotmi.«

»Osredotočili smo se na razmerje med predstavo o nekem idealnem konceptu (denimo rajski vrt) in njegova dejanska materialna resničnost, ko si v njem fizično udeležen.«

»Bodite pripravljeni. Pes je očarljiv in plemenit. Pes je zvest in ljubeč prijatelj. Pes pa je tudi hedonist.«

»Nekaj sem še mislil narediti, Kaj že?«

»Ko je Shakespeare povedal Anne Hathaway, da je napisal Othella, ali je pripomnila 'Kaj takega! Prepričana sem, da ga jaz ne bi znala …'?«

»Predstavljaš živo vez med tem, kar je bilo, in tem, kar bo.«

»Spomnim se, da nam je nekega večera sam bral oziroma recitiral svojo znano konstruktivistično 'balado' o podgani.«

»Vstopil je. Bil je v kavbojkah, beli majici in ... copatih! Tudi v najzanimivejših sanjarijah ga ne bi mogla obuti v copate.«

»Njegovi komedijanti so pomembnejši kot vsi Kardeljevi, Marinkovi in Mačkovi katekizmi. Ostali bodo kot narodna pesem, za onimi le prah in pepel.«

»To delajo puritanci in črkogrizci …!«

»Jasen, stvaren in na svojih nogah.«

»Ata, mama in jaz živimo zelo skromno. Posteljnina je izrabljena in zakrpana, nimam svoje sobe, ne morem kupovati knjig, kolikor bi jih rad.«

»Nesreča nam ja kar naprej za petami, vendar smo srečna družina. /…/ Zelo smo navezani drug na drugega, središče te navezanosti pa je mama.«

»Zmeraj večjo lepoto in užitek …«